-
1 resist
[rə'zist]1) (to fight against, usually successfully: The soldiers resisted the enemy attack; He tried to resist arrest; It's hard to resist temptation.) upirati se2) (to be able to stop oneself doing, taking etc (something): I couldn't resist kicking him when he bent down; I just can't resist strawberries.) upirati se3) (to be unaffected or undamaged by: a metal that resists rust/acids.) kljubovati•- resistant* * *I [rizíst]intransitive verb & transitive verbupirati se, upreti se, ustavljati se, ne poslušati, braniti se; nasprotovati, oponirati; preprečiti, zadržati, zaustaviti; ne popuščatito resist an attack — upreti se napadu, braniti se pred napadomto resist frost — upirati se mrazu, prenašati mrazif you can resist a cigarette — če se lahko uprete skušnjavi (kajenja) cigarete (se lahko odrečete cigareti)I cannot resist saying — ne morem si kaj, da ne bi rekelII [rizíst]nounsnov, s katero se prevleče površina, da se prepreči rja (rjavenje); zaščitna pasta -
2 withstand
[wið'stænd]past tense, past participle - withstood; verb(to oppose or resist (successfully): They withstood the siege for eight months.) upirati se* * *[wiðstaend]transitive verbupreti (upirati) se, protiviti se, zoperstaviti se čemu, biti kos (čemu), nasprotovati (čemu); intransitive verb nuditi odpor -
3 repel
[rə'pel]past tense, past participle - repelled; verb1) (to resist or fight (an enemy) successfully: to repel invaders.)2) (to cause a feeling of dislike or disgust: She was repelled by his dirty appearance.)3) (to force to move away: Oil repels water.)* * *[ripél]1.transitive verbodbi(ja)ti (udarec itd.); odgnati, odriniti; zavrniti, zavreči, odkloniti; upirati se; potisniti nazaj (sovražnika);2.intransitive verbbiti oduren (zoprn, odvraten), gnusiti se, gabiti se, zbujati odvratnost, odbijatito repel a plea, a suitor — odbiti prošnjo, snubca
См. также в других словарях:
upírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke // imeti v takem položaju, da močno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skušnjáva — e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. velika želja storiti navadno kaj neprimernega, nedovoljenega: obšla ga je skušnjava, da bi jo ogovoril, poljubil; skušnjava ga je premotila, zapeljala; upirati se skušnjavi; le z močno voljo je premagal skušnjavo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
